Na početokot na zatvoranjeto na kancelariite za vreme na pandemijata, 98 Buck Social, kompanija za marketing na socijalni mediumi so sedište vo Florida, instaliraše aplikacija na kompjuterite na site vraboteni koja po slučaen izbor pravi sliki od ekranot na aktivnosta na rabotnata površina na sekoi 10 minuti. Amazon i Fejsbuk spodelija deka go sledat brišenjeto na značkite za da se osiguraat deka vrabotenite na koi im e naredeno da se vratat vo kancelarijata da prijavat redovno da rabotat. JPMorgan Chase razvi sopstven softver za da evidentira kolku dolgo vrabotenite pominuvaat na povici na Zoom, e-pošta i tabelarni presmetki, meѓu drugite aktivnosti.
Ovie primeri od realniot svet se del od rastečkoto dviženje za sledenje na produktivnosta na vrabotenite preku sè posofisticirana tehnologija, kako što se monitoring na rabotnata površina, biometriski pametni znački, sledenje lokacija ili senzori za toplina na rabotnata masa. Iako ovoj trend prethodi na pandemijata, toj samo se zabrza so kontinuiraniot interes na vrabotenite za hibridni ili dalečinski aranžmani za rabota. Eden neodamnešen izveštaj sugerira deka skoro 80% od rabotodavcite se vklučeni vo nekoja forma na elektronsko sledenje na vrabotenite.
Konečnata odluka za upotrebata na ovie tehnologii obično doaѓa od povisokoto rakovodstvo. Meѓutoa, realnosta e deka implementacijata i upotrebata na takvite sistemi obično paѓaat vo racete na supervizorite.
Imajќi go ova na um, se obidovme podobro da razbereme dve kritični prašanja: Prvo, do koj stepen vrabotenite gi obvinuvaat svoite pretpostaveni za monitoringot? Vtoro, dali supervizorot može da napravi nešto za da gi ublaži efektite od monitoringot?
Se somnevavme deka ako supervizorite ne možat da kontroliraat dali koristat sistemi za sledenje, možebi ќe možat da kontroliraat kako gi koristat informaciite od ovie sistemi. Potočno, očekuvavme deka dali supervizorite go koristat sistemot za kontrola (t.e. evaluacija na performansite) ili povratni informacii (t.e. razvoj na performansite) ќe odredi dali nivniot odnos so podredenite ќe nastrada kako rezultat na koristenjeto na sistemot za sledenje.
Sprovedovme dve studii za da gi ocenime našite predviduvanja. Prvo, sprovedovme onlajn eksperiment so 186 učesnici so sedište vo SAD, regrutirani od platformata za kraudsorsing Prolific Academic. Na polovina im beše kažano deka administratorot na studijata ќe pristapi do nivnata veb-kamera za da gi snima nivnite aktivnosti i da gi sledi nivnite kompjuteri za da spreči mamenje na testot za rabota. Za da ja zgolemime verodostojnosta na eksperimentot, privremeno gi aktiviravme veb-kamerite na učesnicite za da simulirame snimanje; vo realnosta, eksperimentalnite aktivnosti na učesnicite ne bea snimeni.
Okolu polovina od učesnicite dobija pozitivni i konstruktivni povratni informacii od administratorot na studijata po prvičniot test. Na onie koi bea sledeni im beše kažano deka ovaa povratna informacija se zasnova na nabljuduvanjata na administratorot na studijata.
Sprovedovme i terenska studija so 298 vraboteni so polno rabotno vreme i nivnite supervizori vo različni kompanii so sedište vo SAD. Vo tekot na nekolku meseci, od vrabotenite beše pobarano da popolnat serija prašalnici so koi se meri stepenot do koj tie bile sledeni i kako tie go gledaat nivniot odnos so nivniot pretpostaven. Isto taka, pobaravme od pretpostavenite na ovie vraboteni da go ocenat rabotenjeto i kontraproduktivnoto odnesuvanje na nivnite podredeni (devijacija).
Vo dvete studii, otkrivme deka elektronskoto sledenje može da gi naruši odnosite pretpostaven-podreden.
Našite rezultati pokažuvaat deka koga supervizorite koristele monitoring za kontrolni celi, vrabotenite bile poveќe skloni kon devijantno odnesuvanje (na pr. kradenje vreme, nevnimanie, cyberloafing, docnenje itn.) i nivnite performansi se namaluvale.
Ovie naodi ne se pojavija koga supervizorite gi koristea podatocite za razvojni celi. Koga supervizorite gi koristea informaciite dobieni od monitoringot kako razvojna povratna informacija, vrabotenite prodolžija da veruvaat i da održuvaat pozitivni odnosi so nivnite pretpostaveni. Tie, isto taka, bea podobri na nivnite rabotni mesta i bea angažirani vo pomalku kontraproduktivno odnesuvanje.
Iako softverot za sledenje na vrabotenite može da bide nametliv, toj isto taka pretstavuva možnosti za steknuvanje podlabok uvid vo odnesuvanjeto na vrabotenite, kako što se aplikaciite što vrabotenite najčesto gi koristat ili dali vrabotenite se izloženi na rizik od prekumerna rabota vrz osnova na nivnite rabotni obrasci i produktivnost.
Vrz osnova na našeto istražuvanje, nudime tri predlozi za da im pomogneme na organizacionite lideri da gi sfatat pridobivkite od ovie sistemi, pritoa sprečuvajќi ja reakcijata na nadzornikot.
- Bidete transparentni za koristenje na sledenje za povratni informacii za razvojot.
Prvo, organizacionite lideri – osobeno nositelite na odluki – treba da postavat sistemi za sledenje za da bidat razvojni i tie treba da bidat celosno transparentni za taa cel. Predviduvanjeto na vrabotenite im pomaga psihološki da se podgotvat za nadzor i da razvijat očekuvanja koi gi pritiskaat rabotodavcite da go koristat nadzorot na razvoen način.
Istražuvanjeto na Gartner Insights pokaža deka prifaќanjeto na sledenjeto na vrabotenite se zgolemuva do 70% koga kompaniite ednostavno go objasnuvaat opsegot i celta na sledenjeto. Toa znači implementiranje na ovie sistemi so značitelno odnapred predupreduvanje, počituvanje na granicite za privatnost i sledenje na podatocite koi lesno se pretvoraat vo soveti za razvoj.
Na primer, Viva Insights na Microsoft sobira podatoci za vrabotenite na različni platformi na Microsoft (na pr. Timovi, Outlook itn.) za da im obezbedi na supervizorite uvid vo rabotniot tek i šemite na komunikacija meѓu timovite, kako i preporaki za spravuvanje so neefikasnosta. Ovie tipovi sistemi – koi gi istaknuvaat barierite za uspeh i strategiite za podobruvanje – gi ohrabruvaat supervizorite da go koristat sledenjeto na vrabotenite na razvoen način. Tie, isto taka, imaat pogolem potencijal da se iskoristat za podobruvanje na blagosostojbata na vrabotenite, bidejќi tie isto taka se fokusiraat na prašanja na nivo na edinica i sistem što im štetat na poedincite.
- Obučete gi supervizorite za toa kako da davaat povratni informacii od nadzorot na razvoen, nekaznuvački način.
Supervizorite treba da bidat obučeni da vodat diskusii za informaciite sobrani preku monitoring oddelno od sevkupnite procenki na performansite. Ova pomaga da se oddeli porakata za razvoj od kakvi bilo nagradi ili kazni koi obično se povrzuvaat so formalni procenki.
Diskusiite zasnovani na podatocite od monitoringot treba da se fokusiraat na konkretni incidenti ili trendovi vo odnesuvanjeto. Ova ovozmožuva da se dostavuvaat povratni informacii koristejќi efektivni ramki kako što e modelot Situacija-odnesuvanje-Vlijanie (SBI). Na primer, supervizorite treba da ja opišat zadačata na koja rabotel vraboteniot, aktivnosta nabljuduvana preku sistemot za sledenje i rezultatite za koi pridonela ovaa aktivnost vo toa vreme i vo tekot na denot. Ovaa povratna informacija može da vklučuva nabljuduvanja i na pozitivni i negativni odnesuvanja, naglasuvajќi kako da se podobri vo sekoja oblast.
- Naglasete gi pridobivkite od sledenjeto na performansite – i realizirajte gi vašite vetuvanja.
Bidejќi monitoringot gi naveduva vrabotenite da veruvaat deka nivniot menadžer gi „odzema“ posakuvanite pridobivki, kako što e avtonomijata, za sledenjeto da ne „raznese“ vo liceto na pretpostaveniot, organizacijata mora da ponudi nešto za vozvrat.
Na primer, sledenjeto na performansite orientirano kon razvoj može da im obezbedi na kompaniite podatoci za toa kako timovite na vrabotenite možat da održuvaat produktivnost dodeka rabotat od dalečina ponekogaš, što može da se iskoristi za da im se ponudi na vrabotenite pogolema fleksibilnost od dalečina.
Dopolnitelno, bidejќi nadzornite vraboteni može da gi ovlastat vrabotenite so pogolemo znaenje za toa kako nivnata rabota pridonesuva za uspehot na edinicata na povisoko nivo, supervizorite bi možele da bidat ovlasteni da postavuvaat celi za izvedba. Sekoj vraboten ќe ima različni gledišta za toa što go ceni, no na organizaciite im e obvrska da razgledaat načini na koi možat da ja kompenziraat izgubenata avtonomija na vrabotenite.
Iako našeto istražuvanje nudi vredni soznanija za toa kako supervizorite možat najdobro da ja iskoristat tehnologijata za sledenje na vrabotenite, toa ne sugerira deka razvojnoto elektronsko sledenje e univerzalno efikasno. Kako što silno sugeriraat prethodnite istražuvanja, odredeni formi na sledenje možat da bidat mnogu invazivni i može da dovedat do gubenje na ličnata agencija. Rabotodavcite rizikuvaat da gi vratat nivnite napori za sledenje, potkopuvajќi gi samite pridobivki što tie se obiduvaat da gi postignat, kako što se zgolemenata produktivnost i namalenoto devijantno odnesuvanje, dokolku sledenjeto e premnogu nametlivo i kontroliračko. Našite poenti se ednostavno za čekori što organizaciite i nivnite supervizori možat da gi prezemat za da gi izbegnat skapite zagubi povrzani so monitoringot.
Pokraj podgotovkata na supervizori da ja koristat tehnologijata za sledenje na razvoen način, rabotodavačite treba da go razgledaat poširokiot kontekst vo koj se voveduva monitoringot. Postoečkoto istražuvanje sugerira deka vrabotenite imaat pogolema verojatnost da prifatat monitoring i da ne reagiraat negativno ako veќe veruvaat deka nivniot rabotodavec e generalno fer.
Kompaniite često naznačuvaat supervizori kako pasivni učesnici vo procesot na monitoring, čija edinstvena zadača e da go nabljuduvaat i reguliraat odnesuvanjeto na vrabotenite. Ovoj tip na poraki može da pretstavuva rizik, kako za sevkupnata efektivnost na procesot na monitoring, taka i za odnosite što ovie supervizori gi imaat so nivnite podredeni. Za da se rešat ovie rizici, organizaciite koi se potpiraat na monitoringot na vrabotenite treba da napravat informiran izbor za toa kako go sproveduvaat monitoringot i da obezbedat deka supervizorite se soodvetno podgotveni da gi koristat sobranite informacii za razvojni celi namesto za kazneni celi koga rabotat so nivnite podredeni.
Napišano od: Čejs Til, Šon Meklin, Džeron Harvi i Nik Prins
Prezemeno od: Harvard Business Review.